Novi sev virusa Nipah v Indiji: okuženi tudi zdravstveni delavci, v karanteni že okoli 100 ljudi
V indijskem mestu Barasat v zvezni državi Zahodna Bengalija, nedaleč od Kalkute, so zdravstvene oblasti potrdile pet primerov okužbe z virusom Nipah, pri čemer so med okuženimi tudi zdravstveni delavci. Zaradi nevarnosti širjenja bolezni je bilo v karanteno napotenih približno 100 ljudi, saj gre za virus z izjemno visokim tveganjem, proti kateremu še ni uradno odobrenega zdravila ali cepiva.
Smrtnost pri okužbi z virusom Nipah je zelo visoka in se lahko, odvisno od izbruha in dostopnosti zdravstvene oskrbe, giblje vse do 75 odstotkov.
Izbruh novega seva virusa Nipah je bil v Indiji potrjen v drugi polovici januarja 2026. Po informacijah, ki jih povzemajo tuji mediji, je v bolnišnici Beleghata v Kalkuti okužba potrjena pri zdravniku, dveh medicinskih sestrah in zdravstvenem tehniku, ki naj bi se okužili med oskrbo pacienta. Takšen potek kaže na možnost prenosa znotraj zdravstvene ustanove, kar velja za enega najnevarnejših scenarijev, saj se virus lahko širi med ljudmi prek tesnih stikov ter telesnih tekočin. Zaradi tega so oblasti takoj odredile izolacijo za širši krog oseb, okužene pa premestile v specializirano ustanovo. Ena izmed medicinskih sester naj bi bila v kritičnem stanju na oddelku intenzivne nege.
Biološki izvor in prenosi
Virus Nipah spada med zoonoze, kar pomeni, da se na človeka prenaša z živali. Njegov naravni rezervoar so plodojedi netopirji, ki lahko virus izločajo s slino, urinom in iztrebki. Najpogosteje se ljudje okužijo prek kontaminirane hrane ali pijače, na primer ob uživanju neprekuhanega soka datljevih palm ali sadja, na katerem so ostanki izločkov netopirjev. V določenih izbruhih je bil prenos povezan tudi z okuženimi živalmi, predvsem prašiči, virus pa se lahko nato širi še s človeka na človeka, zlasti v družinskem okolju ali bolnišnicah.
V Zahodni Bengaliji je dodatno zaskrbljujoče to, da so se med obolelimi znašli tudi zdravstveni delavci, kar odpira vprašanje, kako hitro se lahko okužba razširi med ranljivimi skupinami in v zdravstvenih ustanovah, kjer so bolniki v tesnem stiku z osebjem.
Simptomi in vpliv na živčni sistem
Bolezen se pogosto začne z znaki, ki so podobni običajnim virozam ali gripi, kar je razlog, da se okužba lahko sprva spregleda. Med prvimi simptomi se najpogosteje pojavijo vročina, glavobol, bolečine v mišicah, slabost ali bruhanje, včasih pa tudi znaki prizadetosti dihal. Pri delu obolelih se stanje hitro poslabša, saj virus lahko napade osrednji živčni sistem in povzroči encefalitis, akutno vnetje možganov.
Encefalitis je ena najnevarnejših posledic okužbe z Nipahom, saj lahko povzroči močno zaspanost, zmedenost, motnje zavesti in krče, napredovanje v komo pa je lahko zelo hitro. Tudi pri tistih, ki okužbo preživijo, se lahko pojavijo dolgotrajne nevrološke posledice, saj virus lahko pusti trajnejše posledice na delovanju možganov in živčnega sistema.
Zdravljenje in preventivni ukrepi
Ker specifičnega zdravila proti virusu Nipah ni, je zdravljenje predvsem podporno in temelji na intenzivnem spremljanju bolnika, obvladovanju zapletov ter preprečevanju širjenja okužbe. Zato je ključna hitra prepoznava simptomov, takojšnja izolacija obolelih in strogo upoštevanje zaščitnih protokolov v bolnišnicah.
Preventiva se začne že pri zmanjševanju možnosti okužbe prek hrane, zato strokovnjaki priporočajo temeljito pranje sadja, izogibanje uživanju surovega soka, ki bi lahko bil kontaminiran, ter večjo previdnost v okoljih, kjer so netopirji pogosti. Pomembna ostaja tudi zaščita zdravstvenih delavcev, saj so prav oni v primeru izbruha pogosto v prvi liniji tveganja.
Cepivo v razvoju prinaša upanje
Kljub resnosti izbruha pa napredek v znanosti prinaša tudi določeno upanje. Univerza Oxford in partnerji v regiji, kjer se virus občasno pojavlja, izvajajo klinična testiranja cepiva ChAdOx1 NipahB, ki bi lahko v prihodnosti pomagalo zmanjšati nevarnost širših izbruhov. Čeprav cepivo še ni dostopno za splošno uporabo, raziskave kažejo, da se priprave na zaščito pred virusom nadaljujejo in postajajo vse bolj konkretne.
Kaj bi lahko preprečilo širjenje virusa?
Ker se Nipah lahko prenaša med ljudmi, predvsem pri tesnih stikih, se v primeru izbruha kot najpomembnejši ukrepi vedno znova izkažejo hitro epidemiološko sledenje stikom, pravočasna izolacija obolelih ter omejevanje širšega gibanja okuženih ali potencialno izpostavljenih oseb. V praksi to lahko pomeni tudi strožji nadzor nad potovanji iz prizadetih območij, zlasti če bi se izkazalo, da se virus širi hitreje, kot je bilo sprva pričakovano.
Ena od možnosti, ki jo v takšnih primerih razmišljajo zdravstvene oblasti, so tudi presejalni pregledi potnikov ob prihodu, priporočila ali obveznost karantene za osebe, ki prihajajo iz območij izbruha, ter okrepljen nadzor simptomov v prvih dneh po prihodu. Popolno zaprtje meja je ukrep, ki se običajno uporablja le v izjemnih primerih, vendar lahko kombinacija strožjih kontrol, jasnih protokolov in hitrega ukrepanja pomembno zmanjša možnost, da bi se virus prenesel v druge države.
Do takrat pa ostajajo najpomembnejši zgodnje prepoznavanje bolezni, hitro ukrepanje in disciplina pri izolaciji, saj je ravno to pri virusu Nipah pogosto odločilno za preprečevanje širjenja smrtonosne okužbe.
Spletno uredništvo
