Na torkovem protestu v Novem mestu se je po ocenah zbralo več kot 10.000 ljudi, kar je eden največjih protestov zadnjih let v Sloveniji. Dogodek je bil odziv na naraščajočo zaskrbljenost zaradi varnostnih razmer in nedavnega umora Aleša Šutarja.
V pogovoru za Planet TV je predsednik SDS Janez Janša ocenil, da se je »narod prebudil, ker je ljudem dovolj«. Po njegovih besedah pa se premier Robert Golob ni odzval pravočasno in odločeno. »Njegova reakcija je bila enaka kot po poplavah – veliko obljub, malo dejanj,« je dejal Janša.
Kritika vladnega odziva in sistemskih napak
Janša je opozoril, da bi se mnoge tragedije lahko preprečile, če bi vlada v preteklosti sprejela zakone, ki jih je predlagala opozicija. Spomnil je, da je koalicija v tem mandatu kar štirikrat zavrnila nujne zakone, namenjene izboljšanju varnostne in socialne politike.
»Ko smo v času naše vlade predlagali ukrepe, jih je takratna opozicija blokirala – med njimi predvsem Levica. Danes pa ta ista vlada predlaga ukrepe, ki so skoraj identični,« je dejal Janša.
Po njegovem mnenju ima država težave s sistemom dvojnih meril, kjer zakoni ne veljajo za vse enako. Kot je poudaril, sodstvo in tožilstvo pogosto obravnavata pripadnike »ranljivih skupin« mileje, kar po njegovem spodbuja občutek nekaznovanosti in nered.
»Tisti, ki vidijo, da zanje zakoni ne veljajo, dobijo krila,« je opozoril.
Politična odgovornost in vloga levičarskih politik
Janša je bil oster tudi do vladajoče koalicije in predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki je obiskala Novo mesto in Romom dejala, naj prenehajo s streljanjem. Takšen pristop po njegovih besedah kaže na napačno razumevanje pravne države:
»Ne moreš reči, da ilegalno orožje lahko ostane, če obljubijo, da ne bodo streljali. To ni pravna država, to je kapitulacija,« je dejal.
Po njegovih besedah levičarska politika pogosto gradi svojo volilno bazo na tistih, ki jih imenujejo “deprivilegirane skupine”, pri čemer dopuščajo sistem dvojnih meril. »Če tega ni dovolj, si kakšno skupino tudi ustvarijo,« je bil oster Janša.
O tragediji v Novem mestu in dvomu o preiskavi
V zvezi z umorom Aleša Šutarja je Janša izpostavil dvome glede poteka preiskave. Dejal je, da je slišal pričevanja, po katerih oseba, ki je v priporu, morda ni glavni storilec.
»Po pripovedovanju prič je bilo vpletenih več ljudi, a je bila aretirana le ena oseba. Takšne stvari zahtevajo temeljito rekonstrukcijo dogodka,« je dejal.
.@JJansaSDS To ni Šuterjev zakon – to je zakon za reševanje vojaka Goloba! ⚠️
Namesto novih zakonov naj vlada najprej sprejme tiste, ki so že v proceduri – in ki jih je štirikrat zavrnila.V vseh teh predlogih, ki smo jih že podali, so ukrepi, skladni z ustavo in zdravo pametjo.… pic.twitter.com/KW2HJAoaQL
— SDS (@strankaSDS) November 2, 2025
Zakonodaja že obstaja – vlada pa je ne izvaja
Janša meni, da za učinkovite ukrepe ni treba sprejemati novih zakonov, saj trenutna zakonodaja že omogoča odločnejše ukrepanje, če bi vlada imela voljo. »V obstoječih zakonih je dovolj manevrskega prostora. Manjka le pogum in doslednost,« je dejal in dodal, da bi bilo treba več policistov razporediti tja, kjer so težave z romskim kriminalom, vojsko pa uporabiti za varovanje meje.
Janez Janša v Planet 18: To ni Šutarjev zakon, to je zakon za reševanje vojaka Goloba! https://t.co/RZHutzMHGS #Planet18
— Planet 18 (@PlanetTV) November 3, 2025
Po njegovem se zgodba o reševanju romske problematike ponavlja – ob vsaki tragediji sledijo obljube, nato pa nič.
»Tako kot po poplavah: velike besede, a nobenih konkretnih rezultatov,« je dejal.
Selektivna pravičnost in politični marketing
Glede očitkov, da SDS izkorišča tragedijo za politične točke, je Janša odgovoril, da so to prazne obtožbe:
»To govorijo isti ljudje, ki so izkoriščali otroke in tuje konflikte za politične kampanje. Mi opozarjamo že ves mandat, oni pa blokirajo ukrepe, ki bi zaščitili ljudi.«
Dodal je, da ima vlada s svojo »sanjsko večino« vse možnosti za sprejem rešitev, a jih ne uporablja. Namesto tega sprejema odločitve, ki poglabljajo nezaupanje javnosti.
Klic k enakosti pred zakonom
Janša je zaključil, da bi morala država delovati po načelu enakosti pred zakonom, brez dvojnih meril, političnih koristi ali ideoloških izgovorov.
»Če bi vsi nosili enako odgovornost pred zakonom, ne bi bilo treba ljudi prepričevati, da živimo v varni državi – to bi enostavno občutili,« je sklenil.
Zaključil je z upanjem, da bo vlada zdaj, ko je “vrag vzel šalo”, resno začela delovati v smeri sprejemanja nujnih ukrepov.
Spletno uredništvo
