Slovenija se sooča z zaskrbljujočim porastom okužb z garjami, ki so prizadele vrtce, bolnišnice in domove starejših občanov. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) poroča, da je največji porast okužb opazen v ljubljanski zdravstveni regiji, kjer je samo letos zabeleženih deset izbruhov. Garje se hitro širijo po vsem svetu, kar vsako leto prizadene približno 300 milijonov ljudi.
V Sloveniji se je letos okužilo že 1078 ljudi, kar je občutno več kot lani, ko je bilo zabeleženih 818 primerov.
Porast okužb v Sloveniji
Podatki NIJZ razkrivajo, da je bilo septembra lani v Sloveniji odkritih 77 primerov garij, medtem ko jih je bilo letos kar 155. Od desetih izbruhov, ki so se zgodili letos, so trije v domovih starejših občanov, dva v vrtcih in nastanitvenih objektih, preostali pa v bolnišnicah, socialno-zdravstvenih zavodih in eni družini. Strokovnjaki opozarjajo, da se je število prijav v letih 2023 in 2024 znatno povečalo, predvsem med mladimi v starostnih skupinah od 15 do 34 let.
Kako se garje širijo?
Garje se širijo predvsem prek tesnih stikov med ljudmi. Okužba se prenaša z neposrednim stikom kože s kožo, na primer med držanjem za roke, spanjem v isti postelji ali spolnim stikom. Tveganje za okužbo je manjše pri priložnostnih dotikih, kot sta rokovanje ali objem. Možen je tudi posreden prenos preko okuženega perila, brisač ali posteljnine, čeprav je to manj verjetno.
Simptomi in zdravljenje
Prvi znak okužbe z garjami je srbečica, ki se sprva pojavi na določenih predelih kože, nato pa se razširi po telesu. Pri ljudeh, ki se okužijo prvič, se simptomi pojavijo po štirih do šestih tednih, pri tistih, ki so bili že prej okuženi, pa v enem do štirih dneh. Okužba povzroča tudi kožne spremembe na mehkih in tankih predelih kože, kot so med prsti, na notranji strani zapestja in okrog popka. Pomembno je, da se garje zdravijo pravočasno, saj lahko nezdravljenje povzroči hujše zdravstvene težave, kot sta impetigo in gnojno vnetje kože.
Zdravljenje
Bolezen običajno prepoznamo na podlagi sprememb na koži in spremljajočih pojavov (nenaden pojav srbeža, ki je izrazit ponoči, kožne spremembe, lokacija izpuščaja). Tudi epidemiološki podatki o pojavu podobnih sprememb na koži pri družinskih članih ali bolnikovih tesnih kontaktih so pomembni. Diagnozo potrdimo z mikroskopskim pregledom kožne izpraskanine, kjer iščemo jajčeca, odrasle pršice ali iztrebke. Za običajne garje običajno zadoščajo sredstva, ki vsebujejo skabicide (sredstva proti pršicam), in jih nanašamo na kožo. Kremo ali losjon nanesemo na kožo od vratu do prstov na nogi. Mazila ne smemo nanesti na kožo takoj po topli kopeli, ker pride do večje sistemske absorbcije, lokalno pa se učinek zmanjša. Vsakič po umivanju je potrebno mazilo ponovno nanesti. Pri atipičnih ali Norveških garjah samo lokalno zdravljenje običajno ni dovolj učinkovito, saj mazilo nanešeno neposredno na kožo ne prodre skozi odebeljeno kožo in kraste. V teh primerih lokalno zdravljenje kombiniramo s sistemskim zdravljenjem, ki ga običajno predpiše dermatolog.
Pomembnost ozaveščanja
Garje niso bolezen, ki bi prizadela le ljudi s socialnega dna, ampak lahko prizadenejo kogarkoli. Ključno je, da se ob okužbi z garjami obvestijo vsi, ki so bili v tesnem stiku z obolelim, kot so družinski člani, spolni partnerji in sodelavci. Vsi, ki so bili v stiku z okuženo osebo, morajo prav tako opraviti zdravljenje, da se prepreči ponovna okužba. Zdravljenje vključuje uporabo mazil, ki jih bolniki nanesejo po telesu, ter pranje posteljnine, brisač in oblačil.
Za lajšanje srbenja zdravniki predpišejo sredstva, ki umirijo simptome. Tudi po uspešnem zdravljenju lahko mrtvi delci parazitov v koži povzročijo preobčutljivostne reakcije, srbenje pa lahko traja še dva do tri tedne.
Spletno uredništvo
