Spletne prevare so v zadnjih letih postale vse bolj razširjene, kar potrjujejo tudi podatki slovenske policije. Do sredine oktobra 2025 so zabeležili skoraj 2000 prijav, kar je skoraj enako kot v celotnem lanskem letu. Skupna škoda zaradi teh prevar se že približuje 103 milijonom evrov. Zaskrbljujoč porast prijav in škode zahteva nujno ukrepanje.
Kako delujejo spletni goljufi?
Primeri spletnih prevar so različni, a pogosto vključujejo lažne spletne trgovine, ki ponujajo izdelke po ugodnih cenah. Kupci, ki plačajo za blago, pogosto ne prejmejo ničesar ali pa dobijo izdelek, ki ne ustreza opisu. David Gracer z Generalne policijske uprave je poudaril, da so letos do 15. oktobra zaradi spletnih prevar zabeležili škodo v višini skoraj 28 milijonov evrov.
“Kriminalisti obravnavajo prijavo spletne goljufije. Podjetje na območju PU-ja Koper je prejelo pošto od domnevno znanega podjetja, ki se je navezovalo na nadgradnjo programske opreme. Zatem je odgovorno osebo kontaktiral neznanec, ki ga je vodil čez postopek namestitve programa za oddaljen dostop. Podjetju so nato z bančnega računa pobrali večjo vsoto denarja. Zadeva se intenzivno preiskuje,” je izjavil PU Koper.
Različne oblike prevar in njihove posledice
Med najpogostejšimi oblikami so prevare z nedostavljenimi izdelki, kjer kupci plačajo za izdelek, ki ga nikoli ne prejmejo ali pa je dostavljen artikel drugačen od naročenega. V teh primerih so oškodovanci pogosto opeharjeni za nekaj sto evrov, vendar pa nakupi dražjih artiklov, kot so vozila ali delovni stroji, lahko povzročijo škodo v višini več deset tisoč evrov.
Investicijske prevare so še ena resna težava, kjer spletni goljufi obljubljajo nerealne dobičke. Poleg tega so slovenska podjetja tarče prevar, pri katerih goljufi preko lažnih elektronskih sporočil pridobijo dostop do njihovih spletnih bank. GPU opozarja, da se preiskanost tovrstnih kaznivih dejanj giblje med 15 in 25 odstotki.
Preiskovalni izzivi in mednarodno sodelovanje
Preiskanost kaznivih dejanj je nizka, vendar policija sodeluje tudi z uradom za preprečevanje pranja denarja in mednarodnimi organi za zavarovanje sredstev. Glede na prijave se zdi, da kriminalne združbe delujejo predvsem v obliki klicnih centrov, ki izkoriščajo naivnost posameznikov in podjetij. SI-CERT opozarja, da številni primeri kripto prevar izvirajo iz Vzhodne Evrope in Zahodnega Balkana.
Prevare na spletnih tržnicah
Poleg klasičnih prevar so v porastu tudi goljufije na spletnih tržnicah, kot so Bolha in Facebook Marketplace. Policija je do avgusta 2025 prejela približno 230 prijav, pri čemer je skupna škoda presegla 230 tisoč evrov. Goljufi pogosto uporabljajo lažna SMS-sporočila, kjer prevaranti v imenu banke zahtevajo posodobitev spletne banke.
“Po oddaji malega oglasa vas kmalu po SMS-sporočilu ali na aplikaciji Viber oz. WhatsApp kontaktira potencialni kupec, pri čemer uporablja telefonsko številko iz tujine. Osebo zanima, ali je vaš oglas še vedno ažuren, nato pa se zelo hitro odloči za nakup,” so opisali na Varni na internetu.
Zaskrbljujoči statistični podatki
Leta 2023 je SI-CERT obravnaval 1665 incidentov spletnih prevar. V prvi polovici leta 2025 so zabeležili že 1089 primerov, kar kaže na izrazit porast. Najvišji poskus oškodovanja je bil zaustavljen pri 369.500 evrih, povprečna škoda pri spletnem nakupovanju pa znaša 1300 evrov.
Preiskave kažejo, da veliko prevar izhaja iz držav Jugovzhodne Azije, Vzhodne Evrope in Zahodnega Balkana. Kljub mednarodnemu sodelovanju ostaja preiskanost nizka, zato je pomembno, da se posamezniki in podjetja zavedajo tveganj in pravočasno prijavijo goljufije.
Spletno uredništvo
