V zanimivem političnem preobratu je Državni svet, na podlagi predloga predstavnikov lokalnih interesov, s 16 glasovi za in šestimi proti izglasoval odložilni veto na novelo zakona o vrtcih. To pomeni, da bo Državni zbor moral ponovno odločati o spornem predlogu. Ključna točka nesoglasja je predvidena ukinitev fleksibilnega normativa, po kateri občine od septembra 2030 ne bodo več mogle povečati števila otrok v posameznem oddelku.
Vodja interesne skupine, Milan Ozimič, je na seji poudaril, da takšna ureditev posega v avtonomijo lokalne samouprave in ogroža njeno vlogo pri organizaciji in financiranju predšolske vzgoje.
Pomembnost fleksibilnega normativa
Fleksibilni normativ, ki se uporablja že od leta 2003, je po besedah Ozimiča ključni instrument, ki občinam omogoča prilagodljivo odzivanje na lokalne potrebe. Ukinitve tega normativa bi po njegovem mnenju povzročile tudi podražitev vrtcev. Prav tako novela ne upošteva opozoril občin glede financiranja zasebnih vrtcev. Ozimič je poudaril, da je dolgoročna rešitev na področju predšolske vzgoje mogoča le, če država prevzame svoj del odgovornosti in zagotovi zadostna sredstva.
Različna mnenja med svetniki
Večina svetnikov je izrazila nasprotovanje ukinitvi fleksibilnega normativa. Menijo, da bi ta ukrep v občinah, kjer število otrok upada, postal nepotreben, medtem ko bi bil v občinah z velikim prirastom prebivalstva še vedno pomemben. Državni svetnik Branimir Štrukelj je nasprotoval vetu in poudaril, da fleksibilni normativ ni bil uveden zaradi avtonomije občin, temveč zaradi pomanjkanja prostora v vrtcih, kar danes ni več težava.
Stališče ministrstva
Državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, Janja Zupančič, je na seji izpostavila, da je bil fleksibilni normativ mišljen kot izjema, ki danes velja za 67 odstotkov vrtčevskih oddelkov. Pojasnila je, da se družba spreminja, kar vpliva tudi na vrtce, kjer je vse več otrok tujcev, otrok s posebnimi potrebami in drugih, ki potrebujejo več pozornosti. Po njenih besedah bo čez pet let, ko bo ukinitev začela veljati, v vrtcih 14.700 prostih mest in 648 praznih igralnic. Obenem je dejala, da novela občinam daje več avtonomije pri odločanju glede financiranja nekaterih zasebnih vrtcev.
Po izglasovanem vetu Državnega sveta mora Državni zbor znova odločati o noveli zakona. Tokrat bo za potrditev potrebnih 46 poslanskih glasov. V ponedeljek je bila novela podprta s 45 glasovi za in 30 proti. Poleg ukinitve fleksibilnega normativa v vrtcih novela prinaša tudi spremembe v financiranju zasebnih vrtcev, ukrepe za spodbujanje vključenosti romskih otrok ter določa delovanje vrtcev ob naravnih nesrečah ali drugih izrednih razmerah.
Ključni izziv za prihodnost predšolske vzgoje je vprašanje avtonomije in financiranja občin.
Spletno uredništvo
