V nedeljo, 11. maja 2025, je bil na referendumu zavrnjen zakon o dodatku k pokojninam kulturnikov. Proti uvedbi zakona je glasovalo 403.153 volivcev, kar predstavlja 92,5 odstotka vseh oddanih glasov.
Zakon je bil zavrnjen v vseh osmih volilnih enotah po Sloveniji, s skupno volilno udeležbo 25,9 odstotka.
Enotna zavrnitev po celotni državi
Rezultati referenduma so pokazali, da so volivci po celotni državi izrazili nasprotovanje zakonu. V vseh volilnih enotah so volivci zavrnili zakon z več kot 89-odstotno večino. Najvišji odstotek glasov proti zakonu je bil zabeležen v volilni enoti Ptuj, kjer je 94,43 odstotka volivcev izrazilo nestrinjanje.
Referendum je zaznamovala nizka volilna udeležba, značilna za številne zakonodajne referendume v Sloveniji. Do 16. ure je glasovalo le 17,72 odstotka volilnih upravičencev, končna udeležba pa je bila 25,93 odstotka. Od 1.692.455 registriranih volivcev je moralo proti zakonu glasovati najmanj 338.491 volivcev, kar je bilo doseženo.
Zakonodajni pogoji za zavrnitev
Za zavrnitev zakona na referendumu je potrebno, da proti njemu glasuje večina veljavno glasovalnih volivcev, obenem pa mora proti biti tudi najmanj petina vseh volivcev. Ti pogoji so bili izpolnjeni, s čimer je zakon formalno zavrnjen. Končni rezultati, vključno z glasovanjem po pošti iz Slovenije in tujine, bodo znani do konca maja.
Možnost predčasnega glasovanja so volivci izkoristili v manjšem številu, saj je predčasno glasovalo le 1,36 odstotka volilnih upravičencev. Med volilnim molkom je bilo prijavljenih 57 domnevnih kršitev, od katerih jih je 12 še vedno v obravnavi zaradi suma kršitve.
Odzivi na referendumski rezultat
Nekateri politični voditelji so izrazili zadovoljstvo z zavrnitvijo zakona, medtem ko so drugi opozarjali na nizko volilno udeležbo kot na problem širše politične participacije. Zakon, ki je bil predmet razprave, je bil namenjen zagotavljanju dodatka k pokojninam kulturnikov za njihove izjemne dosežke.
V preteklosti so referendumi o zakonodajnih spremembah pogosto pritegnili nizko udeležbo, kar se je izkazalo tudi tokrat. Vzporednice so bile potegnjene z referendumi o noveli zakona o vladi in zakona o vodah, kjer je bila volilna udeležba prav tako nizka.
Debata o pokojninah kulturnikov je del širše razprave o kulturni politiki in podpori umetnosti v Sloveniji. Mnogi zagovorniki zakona so poudarjali pomen vrednotenja in nagrajevanja kulturnih prispevkov, medtem ko so nasprotniki opozarjali na proračunske omejitve in potrebo po bolj celoviti reformi pokojninskega sistema.
Spletno uredništvo
