Mestna občina Ljubljana je v zadnjih letih močno razširila mrežo stacionarnih radarjev, v kratkem je predvidena nova širitev. Poleg stacionarnih radarjev ima Mestno redarstvo tudi dve vozili, v katerih imajo nameščeni merilni napravi. Šest merilnih naprav izmenično nameščajo v 23 radarskih ohišij.
Mestna občina Ljubljana trenutno razpolaga s šestimi stacionarnimi samodejnimi merilnimi napravami za merjenje hitrosti ter dvema mobilnima samodejnima merilnima napravama, ki sta nameščeni v službenih vozilih. Meritve s stacionarnimi samodejnimi merilnimi napravami izvajajo ciklično na lokacijah, kjer so postavljena ohišja za stacionarne samodejne merilne naprave. Dinamika zamenjave je odvisna od prometno-varnostnih razmer. Z mobilnima samodejnima merilnima napravama, ki sta nameščeni v službenih vozilih, pa se meritve opravljajo na različnih lokacijah znotraj Mestne občine Ljubljana.
LOKACIJE STACIONARNIH RADARJEV:
Zaloška cesta 157, Dunajska cesta 388, Šmartinska cesta 151, Črna vas 205, Črna vas 120, Roška cesta 17, Slovenska cesta 36, Dolenjska cesta 43, Celovška cesta 269, Cesta Dolomitskega odreda 94, Slovenčeva ulica 15, Zadobrovška cesta 55, Opekarska cesta 11, Samova ulica 9, Aljaževa ulica 45, Cesta v Mestni log 45, Pot rdečega križa, Kajuhova (št. odseka 211141), Cesta dveh cesarjev 32, Cesta dveh cesarjev 104B, Bohoričeva ulica 15, Tržaška cesta 74, Pot na Rakovo jelšo 70.
Kot so nam sporočili z Mestne občine, je “izvajanje meritev hitrosti eden od trajnostnih ukrepov Mestne občine Ljubljana, katerih namen je zmanjšanje hitrosti in posledično večja varnost v prometu. Glede na dejstvo, da je hitrost izpostavljena kot največja nevarnost, smo kot organ samoupravne lokalne skupnosti dolžni, da vse svoje odločitve in ravnanje usmerimo k zagotavljanju varnosti v prometu, tudi z napravami za merjenje hitrosti (stacionarnimi in tistimi v vozilih).
Izkušnje iz tujine in doma dokazujejo, da število ohišij in označitev krajev izvajanja meritev hitrosti vplivata na spremembo obnašanja voznikov v cestnem prometu. Na ta način lahko vozniki z veliko večjo verjetnostjo pričakujejo, da bo v primeru prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti njihovo početje dokumentirano in tudi sankcionirano, ter se posledično temu primerno odzovejo, praviloma z zmanjšanjem hitrosti, kar je tudi cilj izvajanja meritev.
Vsak izbor lokacij za postavitev ohišij sledi predlogom četrtnih skupnosti, upoštevamo Priporočila za učinkovito izvajanje nadzora hitrosti, ki jih je izdala Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, kakor tudi lastna opažanja in pobude občanov.”
Trenutno Mestna občina kupuje štiri nova ohišja za katere izbor novih lokacij še poteka.
V preteklih dneh smo od bralca prejeli radarsko ohišje, ki je prebarvano, zato smo se na MOL obrnili z vprašanjem kako pogosto se dogajajo vandalizmi nad nameščenimi radarskimi ohišji.
Odgovorili so nam: “Na Mestnem redarstvu v zadnjem letu ni bilo zabeleženih poškodb stacionarnih ohišij. Smo pa v letošnjem letu zaznali štiri poškodbe ohišij, in sicer dve poškodbi (ohišje pobarvano z neznano snovjo) na lokaciji Pot na Rakovo jelšo, eno poškodbo (poškodovano steklo ohišja) na Aljaževi ulici ter eno poškodbo (prav tako poškodovano steklo ohišja) na Bohoričevi ulici.”
In na naše konkretnejše vprašanje glede radarskega ohišja, ki je čez stekla prebarvano s črno barvo. Ali radar, nameščen v takem ohišju sploh uspe posneti kršitelja in ali je tak posnetek uporaben, so nam odgovorili, da stacionarno ohišje na lokaciji Pot na Rakovo jelšo, ki je pobarvano z neznano snovjo, še ni v operativni uporabi. V primeru, da bi bila v ohišju nameščena stacionarna samodejna merilna naprava za merjenje hitrosti, bi po vsej verjetnosti morali posnetke izločiti.
Dodali so še, da se stacionarna ohišja redno pregleduje. Glede na povzročeno poškodbo se oceni ali se stacionarno ohišje popravi ali ga je potrebno zamenjati. Za opremo ima občina sklenjeno zavarovanje, zato v primeru poškodovanja podajo tudi prijavo škodnega dogodka za povračilo škode.
Spletno uredništvo
