Vinorodna dežela Podravje je dolgo veljala za največjo vinorodno slovensko deželo. Pred tremi leti je ta primat prejela vinorodna dežela Primorje, kjer vinogradniki obdelujejo 200 hektarjev vinogradov več kot na širšem Štajerskem.
Poslanec Slovenske demokratske stranke Andrej Kosi je na ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko naslovil pisno poslansko vprašanje glede krčenja površin vinogradov.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Leta 2009 je bilo na območju Slovenije po podatkih statističnega urada 16.354 ha vinogradov, v letu 2020 okrog 1.100 ha manj, več kot polovica oz. 700 hektarjev vinogradov manj na račun skrčitve vinogradništva v vinorodni deželi Podravje. Slednja je dolga leta veljala tudi za največjo vinorodno slovensko deželo. Pred tremi leti je ta primat prejela vinorodna dežela Primorje, kjer vinogradniki obdelujejo 200 hektarjev vinogradov več kot na širšem Štajerskem, prav tako pa je Primorje edino, ki je beležilo porast površin, zasajenih z vinsko trto. Primorski vinogradniki tudi več vlagajo v pomladitev vinogradniških površin. Največji delež mladih vinogradov (do 25 let) je ravno na Primorskem (70 %), medtem ko jih je v Podravju in Posavju le dobra polovica.
Glede na navedeno me zanima:
1. Kakšne ukrepe pripravlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za preprečitev krčenja površin vinogradov v Podravju ter ohranitev obsega vinogradniških površin in tradicije vinarstva v Sloveniji?
2. Kakšen je razvojni načrt vlade na področju razvoja vinogradništva v Sloveniji?
