Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke zahteva sklic nujne seje Odbora za finance, na kateri bodo obravnavani ukrepi za izboljšanje uporabe sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju NOO) ter ostalih nepovratnih sredstev iz evropskih skladov.
Kljub temu da bo kmalu minilo dve leti od potrditve NOO in skoraj leto dni od novega izračuna pripadajočih sredstev, ki zahteva spremembe NOO je vlada šele pred kratkih sprejela izhodišča za spremembe NOO, ki pa po dokaj splošni predstavitvi na Odboru za finance 24. marca letos odpirajo številna vprašanja.
Prejšnja vlada, ki jo je vodil Janez Janša, je skladno s smernicami EK pripravila Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) kot podlago za koriščenje sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost. V njem je za ukrepe za okrevanje po pandemiji Covid-19 in krepitev odpornosti opredelila za 1,78 milijard evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil. Slovenija bo evropska sredstva za okrevanje in odpornost usmerila v zeleni prehod, digitalno preobrazbo, podporo gospodarstvu, raziskave in razvoj, izobraževanje, zdravstvo, socialno varnost in stanovanjsko politiko. Bistven del NOO predstavljajo reforme, njihova izvedba pa je predpogoj za koriščenje sredstev. Časovnica le-teh oziroma časovnica implementacije t. i. mejnikov je namreč tista, ki pogojuje oziroma omogoča sprostitev koriščenja sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost.
Ob potrditvi NOO je Slovenija zaradi takratnega ugodnega finančnega položaja, nizkih oziroma celo negativnih obresti, ki jih je dosegala pri najemanju posojil na mednarodnih trgih, predvidela manjši del povratnih sredstev od razpoložljivih. Razmere so se v zadnjem letu dni spremenile, zato bi bilo potrebno opraviti evalvacijo celotnega NOO, saj se države članice lahko samo do avgusta 2023 po potrebi odločijo za povečanje obsega povratnih sredstev.
Izvajanje načrta poteka počasi oziroma slabo, kar priznava vlada sama oziroma Ministrstvo za finance, v okviru katerega deluje Urad za okrevanje in odpornost, ki je skrbnik izvajanja NOO. Slovenija je po koriščenju sredstev na predzadnjem mestu. Vlada sama torej priznava, da je pri izvajanju NOO neučinkovita, kljub temu pa ni predstavila nobenih ukrepov za izboljšanje stanja niti ukrepov za odpravo zamud pri doseganju uveljavitve t. i. mejnikov.
Evropski parlament je pred kratkim obravnaval problematiko črpanja sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost. Slovenija je bila pri tem izpostavljena kot problematična država oziroma kot eden izmed primerov, kjer realizacija zelo zaostaja za predvidenim načrtom. V evropskih institucijah obstaja zato velika bojazen, da načrt ne bo izpeljan v celoti, kar posledično pomeni izgubo sredstev, predvsem pa pomeni, da ne bodo uresničene nujne reforme in izboljšave ter naložbe na, za ljudi in gospodarstvo, pomembnih področjih.
Odbor za finance se je dne 24. marca 2023 seznanil z izvajanjem NOO in koriščenjem sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Predstavniki vlade, vključno z ministrom za finance, niso podali prepričljivih in konkretnih odgovorov glede izvajanja NOO. Prav tako ni bilo odgovora na večkrat izpostavljeno vprašanje, ali, s kom, na kakšen način in kdaj je bilo opravljeno posvetovanje glede sprememb NOO. Sprejemanje NOO je namreč potekalo v okviru široke izmenjave mnenj in s številnimi deležniki. Niti ni bilo odgovora na vprašanje, katera ministrstva najbolj zaostajajo pri izvajanju NOO.
Odbor za finance je ob zaključku razprave sprejel samo seznanitveni sklep in vladi predlagal, da odboru o realizaciji načrta četrtletno poroča, kar pa ni dovolj. Državni zbor v okviru svojih nalog izvaja tudi kontrolne naloge nad delom izvršilne veje oblasti. V konkretnem primeru je stanje tako zaskrbljujoče, da ni mogoče čakati na rezultate naslednje tri mesece. Vlada se področja ne loteva z dovolj veliko mero skrbnosti in odgovornosti, predvsem pa se na težave, ki nastajajo na področju uporabe sredstev NOO, odziva medlo in prepočasi.
Odboru za finance predlagajo, da po končani razpravi sprejme naslednje sklepe:
1. Zaizboljšanje stanja na področju uporabe nepovratnih sredstev iz evropskih skladov, predvsem iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter React – EU,naj Vlada RS v najkrajšem času, najkasneje pa do 30. aprila 2023, pripravi akcijski načrt z roki in odgovornimi nosilci posameznih nalog, ki bo zagotovil optimalno in hitrejše koriščenje sredstev.
2. Glede na spremembe pristojnosti posameznih ministrstev in upoštevaje dosedanjo neučinkovitost pri izvajanju NOO, naj Vlada RS preuči možnost prenosa izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost iz Ministrstva za finance na novo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.
3. Vlada RS naj z ukrepi za izboljšanje stanja na področju uporabe nepovratnih sredstev iz evropskih skladov, predvsem iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter React – EU ter spremembami vsebinskih in finančnih okvirov NOO, kot glede prenosa pristojnosti izvajanja v skladu z 2. točko sklepa Državni zbor RS seznani najkasneje do 15. maja 2023.
Uredništvo Vir: SDS
