Predsednica Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl je za torek 17. januarja sklicala nujno sejo komisije, na kateri so se člani komisije seznanili z zadnjimi informacijami v zvezi z razmerami na področju družinske medicine, zlasti glede izrazitega pomanjkanja osebnih zdravnikov.

Razmere na področju družinske medicine so namreč številnim Slovencem, kot je dejala Eva Irgl, povzročile ogromne stiske, hkrati pa so jim kršene številne pravice. Vsak, ki plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje, naj bi namreč imel pravico do izbire osebnega zdravnika.

ZASKRBLJUJOČE DEJSTVO! Danes pa je brez osebnega zdravnika kar 130 tisoč ljudi, največ v Ljubljani, na Ravnah na Koroškem in v Mariboru, nikakor pa ne smemo pozabiti niti na manko zdravnikov v DSOjih, ki že ogroža kakovost zdravniške oskrbe in s tem tudi zdravje stanovalcev.

Po besedah Eve Irgl je nesprejemljivo, da so nekateri kar čez noč ostali brez osebnega zdravnika. Kot je dejala, bi bila stiska ljudi manjša, če bi bila situacija s tistimi, ki so ostali brez zdravnika in ki plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje, vsaj primerno skomunicirana.

Zdravstveni dom Ljubljana, vir: spletna stran ZD

Na seji Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti je Eva Irgl izpostavila še dejstvo, da so mnogi družinski zdravniki preobremenjeni, bistveno pa je, da si za pacienta ne morejo vzeti toliko časa, kot bi si želeli tako zdravniki kot uporabniki. Izpostavila je tudi nedopustne prizore, ki smo jih spremljali v Ljubljani, ko so ljudje sredi noči čakali pred ZD Ljubljana, da bi opredelili osebnega zdravnika.

S stališčem predsednice komisije se je strinjal tudi Varuh človekovih pravic Peter Svetina in poudaril, da pravica do zdravstvenega varstva ni nadstandardna pravica, temveč temeljna pravica.

Eva Irgl je izpostavila tudi podatek, da bi v Sloveniji po oceni Evropske komisije morali zaposliti 1000 zdravnikov, da bi dosegli povprečje EU. Prav tako sta po oceni stroke glavna problema, da v zadnjih 10 letih nismo uspeli pridobiti novih mladih kadrov in da nujno potrebujemo izboljšave delovnih pogojev, pri čemer je izpostavila predvsem zdrave delovne odnose, ki so predpogoj za uspešno delo na vseh področjih.

Temu je pritrdila tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović, ki je dejala, da bo treba v Sloveniji zagotoviti boljše pogoje za zdravstvene delavce na splošno, pri nas je namreč v zdravstvu in socialnem varstvu zaposlenih 6 odstotkov, za OECD pa je v povprečju ta številka 10 odstotkov.

Predsednica Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl je ob vsem tem izpostavila 51. člen Ustave RS, ki vsakomur zagotavlja pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon.

Vir: Osebni arhiv Eve Irgl

EVA IRGL: Varovanje zdravja mnogih ljudi pa je v situaciji, v kateri smo danes na preizkušnji, na preizkušnji so zakonska določila, na preizkušnji pa je s tem tudi 51. člen Ustave RS.

Gre za zahtevno stanje, ki zahteva takojšnje rešitve, zato je s sklicem seje predsednica Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl predlagala, da komisija pozove Ministrstvo za zdravje, da nemudoma pripravi učinkovite kratkoročne in dolgoročne ukrepe, s katerimi bo preprečilo kršitev ustavne pravice do zdravstvenega varstva.

 

Uredništvo, J.V.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA