Zakon o spremembi Zakona o Vladi Republike Slovenije
Junija letos je Golobova koalicija sprejela Zakon o spremembi Zakona o Vladi RS. Uradno navedeni razlog za sprejem tega zakona je bil, da je njegov cilj vzpostavitev bolj učinkovite organizacijske strukture ministrstev. Zakon je uvedel tri nova ministrstva: Ministrstvo za solidarno prihodnost, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Služba Vlade RS za razvoj in kohezijo je bila povzdignjena na nivo ministrstva, ravno tako tudi Služba Vlade RS za digitalno preobrazbo. Obenem je bilo narejeno še nekaj zamenjav področij pristojnosti med posameznimi ministrstvi.
Po predlogu zakona naj bi imela vlada kar 19 ministrstev in poleg predsednika vlade še enega ministra brez resorja, kar pomeni, da bi bila Slovenija med državami z največjim številom ministrstev v Evropi, čeprav je sama ena najmanjših evropskih držav. To je očitno nesmiselno. Res ima vsaka vlada pravico, da oblikuje ministrstva tako, kot misli, da bo dosegla njihovo največjo učinkovitost, vendar večje število ministrstev samo po sebi ne pomeni večje učinkovitosti državne uprave, vedno pa povzroči povečanje števila državnih uradnikov in s tem večje stroške za njihovo vzdrževanje.
Zgodovinsko gledano se je število državnih uradnikov v 32 letih po letu 1990 početverilo. Leta 1990 jih je bilo približno 8.000, danes pa jih je že več kot 30.000 in Golobova koalicija s predlaganim zakonom povzroča še povečanje tega števila. Res je državna uprava s slovensko osamosvojitvijo, kasnejšim vstopom Slovenije v Evropsko unijo, NATO in OECD prevzela precej novih nalog, vendar jih danes nima štirikrat več kot jih je imela leta 1990.
Od leta 1990 dalje je večino časa v Sloveniji vladala levica, ki je obilno zaposlovala svoje pristaše v javnem sektorju, še posebej v državni upravi. Tak namen ima očitno tudi Golobova koalicija, ki mora poplačati ljudi iz t.i. nevladnih organizacij, ki so jo spravili na oblast, z dobro plačanimi službami, v katerih ne bo treba veliko delati. V slabega pol leta, kolikor časa obstaja, Golobova vlada še ni naredila kakšnih pametnih potez. Eden od njenih nepravilnih odločitev je ravno ta zakon, ki bo povzročil zgolj povečanje stroškov za vzdrževanje javnega sektorja, ne da bi to imelo kakršenkoli pozitiven učinek.
Nekaj sprememb do sedaj veljavnega Zakona o vladi RS je izrazito neumnih. Najbolj drastičen primer je novo Ministrstvo za solidarno prihodnost. Med njegovimi predvidenimi delovnimi področji so taka, ki vsebinsko sploh ne spadajo skupaj, npr. dolgotrajna oskrba, stanovanjska politika, uveljavljanje neke oblike delavskega samoupravljanja, vse navedeno je začinjeno z močnim pridihom socializma, ki se je že pred 50 leti izkazal za povsem neučinkovitega.
Tudi delitev sedanjega Ministrstva za šolstvo na dve ministrstvi (ustanovilo naj bi se še Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije) je povsem nepotrebno in bi povzročilo samo dodatne nepotrebne stroške. Nič pametnejše ni vzpostavljanje Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki tlači področje energetike k varstvu okolja. Energetika je gospodarska panoga, ki spada na Ministrstvo za gospodarstvo, kjer je nekoč že bila, trenutno je še na Ministrstvu za infrastrukturo. Sploh ni jasno, kaj naj bi počeli državni uradniki s podnebjem. Mogoče se bodo ukvarjali s podnebno »pravičnostjo«, za katero nobeden ne ve, kaj naj bi to bilo. Če vse navedeno povzamemo, je jasno, da Golobova koalicija s predlaganim zakonom ne vzpostavlja ničesar koristnega – razen možnosti za zaposlovanje svojih »zaslužnih« kadrov.
Za vzdrževanje povečanega državnega aparata se bo moralo dodatno potrebna finančna sredstva nekomu vzeti. Potem ni čudno, da Golobova koalicija hoče spremeniti ravno Zakon o dolgotrajni oskrbi – sprejela ga je še Janševa vlada – ki namenja večja finančna sredstva za oskrbovanje starih ljudi. Starim in onemoglim ljudem bi se najlažje dalo vzeti denar, saj se med vsemi skupinami prebivalstva najtežje branijo, običajno se tudi volitev ne udeležujejo več, zato se jih Golobovi vladi ni treba bati.
Andrej Muren
