Janez Moškrič je samostojni podjetnik, oče treh otrok in aktiven krajan, ki problematike lokalne skupnosti nikoli ne spremlja križem rok.
Že vrsto let ste samostojni podjetnik. Ukvarjate se s posebno dejavnostjo – izdelavo opreme in konstrukcij za cerkvene zvonove. Kje se je porodila ideja in kako se je vse skupaj začelo?
Že od malih nog sem rad poslušal »pesem« zvonov in s petnajstimi leti sem začel pritrkavati. Pritrkavanje je v Sloveniji zelo razširjeno in pomeni ritmično udarjanje po zvonovih in izvabljanje raznovrstnih melodij. Pred dopolnjenim 18. letom starosti sem vodil montažo zvonov na cerkvi Sv. Urha v Dobrunjah. Res veličastni dogodek, ko so se po 50ih letih ponovno oglasili zvonovi s te cerkve. To je bil začetek. Danes sem edini na tem področju, ostali se ukvarjajo zgolj z elektrifikacijo in tudi sam tesno sodelujem s firmo Krn d.o.o. ki je vodilna na tem področju. Cerkve in zvoniki z zvonovi so simboli slovenstva in vesel sem da sem del tega. Moto našega dela je lepo ubrano zvonjenje in bitje stolpne ure, zato se povezujemo z raznimi evropskimi strokovnjaki na tem področju. Res ni vsako zvonjenje pravilno in lepo, zato se trudimo, da za našim odhodom iz zvonika ni pritožb občanov, ampak lepa prijetna melodija.
Kot radi poudarite, so samostojna podjetja gonilna sila Slovenije. Zakaj?
Vsak dan lahko slišimo kolikšno število samostojnih podjetnikov je v državi. Prav je, da jih je veliko. Vsi resni podjetniki spoštujemo zakonodajo in vse davčne obveznosti. Nerazumljivo in nepravično je, da je vsak nov predpis in zakon najprej preizkušen na nas. Medtem si velika podjetja lahko privoščijo »pravne postopke« in prihaja do neplačevanja obveznosti. Vrabčki na strehi čivkajo, da bi bili lahko davki v naši državi mnogo nižji, če bi bil pobran davek od vsega, kar ustvarimo v državi. Ne zatirajmo sposobne in ne nagrajujmo »lenobe«.
Poleg rednega dela ste izredno aktivni na območju svoje četrtne skupnosti kot tudi širše po Ljubljani. Katere dejavnosti vas najbolj veselijo?
Četrtna skupnost Sostro je po površini največja, saj obsega 31 % površine Mestne občine Ljubljana. Po problematiki je zelo podobna povprečni slovenski občini pred desetimi do petnajstimi leti. Problematika je vezana na osnovne življenjske potrebe: vodooskrba, komunalna infrastruktura, kanalizacija, prometna varnost. Zato se že šestnajsto leto trudim na teh področjih. Mestno oblast je potrebno velikokrat spomniti, da se Ljubljana ne konča znotraj mestnega središča oziroma znotraj mestne obvoznice, ampak se razprostira vse do Repč, Malega vrha pri Prežganju in vsem poznanih Janč. Vesel sem, ko lahko skupaj z angažiranostjo občanov zgradimo nov vodovod, v uporabo predamo nov asfaltni odcep in saniramo športno rekreacijske površine.
Med največje uspehe lahko zagotovo štejete širitev pokopališča v Sostrem. Od leta 1989 so se različni deležniki trudili, da bi začeli s širitvijo, vendar nikakor ni steklo. Po tolikih letih pa so se po vaši zaslugi dela le začela.
Pokopališče Sostro nima urejene mrliške vežice. Objekt, ki ga sedaj uporabljamo, je cerkvena kapela brez pomožnih prostorov in sanitarij. To so se zavedali že v 80ih letih prejšnjega stoletja, saj so v ta namen že pripravili projekt. Žal je bil preobsežen za
takratno krajevno skupnost Zadvor in že takrat so bile prioritete vezane na območja z gostejšo poselitvijo in bližje magistratu.
Ob začetku svojega prvega mandata sem si zadal cilj, da prepotreben projekt uresničim. Za širitev pokopališča Sostro je bilo treba ponovno pridobiti »status« pomembnega in
potrebnega projekta. Kljub temu, da so se v tem času intenzivno gradile mrliške vežice v krajih z nekaj 10 prebivalci po vsej Sloveniji. To smo dosegli. Nato je bilo treba pridobiti
potrebno zemljišče, pripraviti ustrezno dokumentacijo, pridobiti gradbeno dovoljenje in izbrati izvajalca. Vesel sem, da so danes dela v polnem teku in ni mi žal časa, ki sem ga porabil, da sem ustreznim službam pomagal po svojih močeh in pristojnosti v okviru sveta Četrtne skupnosti Sostro.
Iskrene čestitke, da ste projekt uspeli zagnati. Veliko uspeha tudi v prihodnje.
