Kot hči »pripadnika narodov nekdanje socialistične Jugoslavije« se sprašujem komu je Zakon o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic narodov nekdanje socialistične Jugoslavije dejansko namenjen. Meni? Ne hvala, ga ne potrebujem. Kljub poreklu mojega očeta, sem Slovenka! Sicer nisem nikoli tajila svojih makedonskih korenin, vendar rojena in vzgojena sem v Sloveniji. Makedonija bo vedno moja najljubša država, Slovenija pa je bila, je in bo moja domovina!
Ali zakon potrebuje moj oče? Ne! Ob osamosvojitvi je mlada država Slovenija zelo lepo in pravično poskrbela za vse ljudi, ki so v tistem trenutku živeli na ozemlju Slovenije, a so pripadali drugim narodom Jugoslavije. Vsak se je lahko odločil, ali želi slovensko državljanstvo ali ne. Omogočila jim je tudi dvojno državljanstvo, tako da si je lahko vsak, priskrbel še državljanstvo rodne države in si tako pridobil državljanske pravice obeh držav (o izbrisu tukaj ne bom govorila, velika, velika večina tistih, ki so hoteli, si je brez težav pravočasno priskrbela dokumente).
Ali zakon upošteva, da so se le tisti, ki so prišli v Slovenijo pred več kot 27. leti, preselili znotraj iste države in se naenkrat znašli v novi državi? Tisti, ki so prišli kot begunci iz Bosne in ostali tukaj ali tisti, ki se danes preseljujejo iz držav južno od Slovenije, niso in, po Ustavi RS, ne smejo biti nič drugačni kot (morebitni) priseljenci s severa!
Zakaj torej v DZ govorijo o Albancih? Albanija ni bila nikoli del SFRJ. Zakaj govorijo o Jakovu Faku? On je vendar prišel v Slovenijo iz Republike Hrvaške in ne iz SFRJ. Je torej vse skupaj pesek v oči in bodo pod pretvezo ubogih ljudi, ki niso imeli izbire, podeljevali privilegije in ščiti ljudi, ki so prostovoljno prišli v Slovenijo, pa se nočejo prilagoditi našim pravilom? Ali pa hočejo s podeljevanjem privilegijev državljanom držav južno od Slovenije privabiti čim več priseljencev, svojih novih volivcev, in na ozemlju Slovenije, ki ni bila nikoli njihova intimna opcija, restavrirati SFRJ v malem?
A. Ž.
