Novi korona virus se kar ne da in ne da, čeprav se trudimo omejiti širjenje in so se, po dokaj mirnem poletju, nekateri že veselili, da je epidemije konec in se življenje vrača v stare okvirje. A se v zadnjih dneh okužbe ponovno zelo hitro širijo in ne vemo več ali smo v 4. ali že 5. valu.
V teh dneh prebiram roman Frana Govekarja z naslovom Padar Žajbelj, ki ga bomo izdali konec novembra v Društvu Fran Govekar Ig. Zgodba govori o obdobju pred 150 leti v vaseh pod Krimom. Govori o mladem zdravniku, ki je prišel na Ig, med Ižance, in ti so bili v začetku nezaupljivi. Večina je menila, da zanje čisto dobro poskrbi »šintarica«, vaška žena, ki se malo spozna na zelišča, pa ji uspe pozdraviti tudi kakšno bolezen. Sčasoma pa so spoznali, da je zdravniku le bolje zaupati, saj se je od svojega strica, ranocelnika in kirurga, marsikaj naučil, obiskoval pa je tudi različne šole. Zdravnika sta bila že njegov oče in ded. Ko je v deželo prišla kolera, je bil skupaj z grofom, župnikom in učiteljem tisti, ki je ljudi opozarjal, da morajo skrbeti za čistočo in se ravnati po pravilih, da preženejo bolezen, ki je dnevno redčila vrste Ižancev in pred njo nihče ni bil varen. A tudi tokrat so se našli nekateri, ki zdravniku niso verjeli, ki so dejali, da oni že najbolje vedo, kaj je dobro zanje. Takole zapiše: »Na Ogrskem so se kmetje po deželi, delavci in sploh nižje ljudstvo, pa po mestih, naravnost spuntali proti pameti in proti najbistrejšim zdravstvenim odredbam oblasti. Ljudje so rušili urade, naskakovali čardake in navaljevali na kordone. Brez uspeha so jih mirili. Marsikje je moralo vojaštvo streljati in uporabljati bajonete, huzarji pa so sekali s palaši po glavah in ramah podivjanih upornikov. Ljudje so verjeli najbolj bedastim babjim čenčam in zaupali najbolj brezvestnim hujskačem: da so kolero naredili visoki gospodje nalašč, da zastrupljajo ljudi, vodnjake in cele reke. Take trditve so se raznašale po vsem Ogrskem in povsod so jim verjeli. Proti temu niso pomagali nobeni kordoni, prepovedi, kazni. Kramarji so pribežali domov s sejmov, ki se jih ni nihče več udeleževal, fabrike so zapirali, delavce odpuščali… Povsod so zavladale bolezni, glad in beda. Zaman je vlada raztrosila na milijone letakov s pouki in navodili; zaman je duhovščina s prižnic poučevala ljudi, jih svarila in svetovala, naj zaupajo zdravnikom, ki se zanje žrtvujejo in se pogumno podajajo v nevarnost, da še sami obolevajo in umirajo; brez uspeha so dokazovali, da je zdravila ustvaril sam Bog, in rotili ljudi, naj nikar ne verjamejo najbolj neumnim strašilom in brezvestnim lažem, temveč naj pridejo vprašat, radi jim svetujejo in razlože: bilo je vse zaman. V času ljudske panike vlada vedno povsod najbolj zabita neumnost; res je, kar so trdili že stari Rimljani, da so proti neumnosti celo bogovi brez moči.«
Lahko bi rekli, da se ljudje v teh desetletjih in stoletjih nismo ničesar naučili. Tudi danes nekateri protestirajo proti navodilom in ukrepom, s katerimi bi virus omejili. Skorajda že tudi rušijo in zažigajo urade, če se spomnimo zadnjega napada na parlament. Mnogi verjamejo »babjim čenčam«, vsemu kar preberejo na socialnih omrežjih, pa če je še tako neverjetno. In namesto, da bi bili hvaležni, da živimo v času, ko lahko relativno hitro pridemo do učinkovitega cepiva, ki preprečuje smrti, za razliko od preteklih stoletij, pri ljudeh pride na plano neverjetno nezaupanje v znanost in v zdravnike. Čeprav smo vsi obiskovali šole, kjer smo spoznavali dosežke znanstvenikov, mnogi danes dvomijo v že zdavnaj sprejete in uveljavljene zdravstvena spoznanja, ki so prinesli cepivo, s katerim smo premagali ošpice, oslovski kašelj in nekatere druge bolezni. Ker so naredili ta cepiva in raziskovali naprej, so lahko znanstveniki relativno hitro razvili tudi cepivo proti koronavirusu, nekatera podjetja pa že razvijajo tudi potrebna zdravila.
Kaj vse je človeštvo že doseglo in kako neizmerno srečni smo lahko, naj spomnim, da danes v cerkvi obhajamo zahvalno nedeljo, da ne živimo v letu 1800, ampak 2021, ko zelo hitro najdemo odgovor na problem, ki nastane. Samo čudimo se lahko, kako velik napredek je naredila znanost in vsi tisti, ki so svoje življenje posvetili raziskovanju.
Ko je že kazalo, da smo na dobri poti, da preprečimo hud jesenski val, in da so tudi skeptiki in tisti, ki bi se sicer cepili, a so želeli še malo počakati, pripravljeni na cepljenje, saj se je v enem tednu cepilo 100.000 ljudi, je Ustavno sodišče RS, z zadržanjem sklepa o uvedbi pogoja PC za zaposlene v javni upravi, povzročilo, da se je takoj za tem tedensko cepilo le še 8.000 ljudi. Sodišča v drugih državah so ravnala drugače. V Italiji so sodniki odločili, da je sedaj pomembnejša družba kot posameznik.
Podatki kažejo, da se koronavirus najpočasneje širi v državah z visoko precepljenostjo. Slovenija ostaja med najslabše precepljenimi državami EU. Za nami so le Hrvaška, Slovaška, Romunija in Bolgarija. Minister za zdravje, gospod Poklukar je dejal, da si ne želimo Bergama v Sloveniji, a kaže, da se hitro pomikamo k temu. Zato je Vlada na petkovi seji sprejela nekaj ukrepov, ki se jih bo potrebno držati v prihodnjih tednih, če ne želimo črnega scenarija.
Slovenija se je znašla med redkimi evropskimi državami z zelo nizko precepljenostjo, trenutno smo na 60%, a ključni trenutek je bil zamujen. Tako smo z osuplostjo gledali zadnje podatke, ko se je na dan okužilo preko 3.300 in celo 4.000 ljudi. Bolnice so se začele hitro polniti in v prihodnjih dneh bomo morda potrebovali pomoč naših sosedov Italijanov, Avstrijcev in Madžarov, da nam bodo pomagali oskrbeti naše bolnike.
Tokrat ne zato, ker se ne bi dalo pomagati, kajti cepiva je dovolj za vse in je na voljo že pol leta, pač pa zaradi peščice tistih, ki po letu in pol trdijo, da virusa ni, da ne obstaja, da gre za svetovno zaroto. Sprašujem se, koliko ljudi, ki je zaradi korona virusa umrlo v teh dneh, bi lahko še živelo in ustvarjalo med nami, če bi bili bolj odgovorni.
Res so med nami tudi ljudje, ki se zaradi različnih bolezni ne smejo cepiti, a gre za redke izjeme.
Videti je, kot da se je v zadnjem letu in pol del Slovenije »spuntal proti pameti in proti najbistrejšim zdravstvenim odredbam oblasti«. Verjamem, da bo v prihodnjih dneh in tednih vendarle prevladal razum tudi pri tistih, ki se še niso odločili za cepljenje. Cepimo se! Zaščitimo sebe in druge!
Infografika – Kako nas cepiva na osnovi mRNK zaščitijo pred covidom-19?
Alenka Jeraj
(Kolumna je avtorsko delo posameznika in ne odraža vedno stališča uredništva portala).
Kolumna je bila prvotno objavljena na Portalu-os.si.
Preberite tudi:
