V teh dneh se spominjamo na umrle, tudi in še posebej na tiste, ki so umrli na grozovit način, nekateri od njih pa še do danes niso dobili svojih grobov. Maja 1942 so partizani na tako imenovanem Benkovem travniku v Iški postrelili večjo skupino Romov – tudi ženske in otroke. Javno podjetje Žale in Mestna občina Ljubljana sta že kar štirikrat zavrnila prošnjo za pokop Romov, ki so bili žrtve povojnih pobojev.
V stranki SDS so se poklonili tudi njim
Poslanka Alenka Jeraj je skupaj s še nekaterimi predstavnicami Ženskega odbora SDS obiskala tudi zamolčana grobišča in ob tem zapisala: “Danes smo pod geslom Spominjamo se obiskali množična komunistična morišča v Občini Ig. Iški vintgar, kjer so komunisti pobili skupino Romov, Koščevo brezno na Gornjem Igu, kjer so pred dobrim letom iznesli okostja 50ih moških. Zaključili smo v Stari žagi pod Kureščkom.”
Projekt Spominjamo se Ženskega odbora SDS ima namen, da vsako leto okrog dneva vseh svetih obiščejo zamolčana morišča in tako umrlim z molitvijo in lepo gesto izkažejo pieteto.
Namen projekta je obuditi spomin na tiste, ki so umrli na grozovit način, mnogi od njih pa še do danes niso dobili svojih grobov in še ležijo v breznih in rudniških jarkih. Veliko delo pri evidentiranju prikritih grobišč je naredil Franc Perme, predsednik Društva za ureditev zamolčanih grobov, ki je v letih 1992 in 1993 poskrbel, da je mesta morišč označil s križem.
Tudi v Občini Ig je nekaj takih morišč, ki so zavedena na seznamu Komisije za raziskovanje vprašanj prikritih grobišč. V zadnjih letih so bila nekatera raziskana in so bili posmrtni ostanki iznešeni in shranjeni, a še niso pokopani.
Maja 1942 so partizani v Iškem vintgarju, na Benkovem travniku postrelili 53 Romov. Leta 2017, ko je potekal izkop so odkrili sedem grobov: tri enojne, dva dvojna in dva množična. V manjšem so bili posmrtni ostanki 12, v večjem pa 34 ljudi. Samo 26 oseb je bilo starejših od 20 let (14 moških in 12 žensk), med njimi tudi visoko noseča ženska, za katero predvidevajo, da je bila v zadnjem ali v predzadnjem mesecu nosečnosti. Dve okostji pripadata najstnikoma, starima med 15 in 17 let. Bila naj bi fant in punca. Med okostji je bilo kar 25 otrok, mlajših od 14 let! V enem od dvojnih grobov je bil pokopan otrok, za katerega so odkrili, da je bil star šele 4 leta, ko je moral umreti. V množičnih moriščih so odkrili še več takšnih žalostnih prizorov: okostje otroka, starega eno leto, dva otroka, stara med 4 in 6 let, 14 otrok pa starih med 7 in 13 let. Nekateri od teh so umrli pod streli partizanov, nad drugimi so se znesli drugače. Ob posmrtnih ostankih so našli tudi številne osebne predmete – večinoma dele oblačil, gumbe, denarnice, glavnike, kar potrjuje, da je šlo za civilne, ne vojaške žrtve. Partizani naj bi jih pobili, da jih ne bi izdali. Domnevni storilci pomora naj bi bili že vsi pokojni.
Javno podjetje Žale in Mestna občina Ljubljana sta že štirikrat zavrnila prošnjo za pokop Romov, ki so bili žrtve povojnih pobojev.
V neposredni bližini morišča Romov je tudi morišče invalidov in ranjencev, ki so jih po koncu vojne leta 1945 pripeljali iz Ljubljane. Le-ti bi sicer morali končati v breznu nekoliko višje na Gornjem Igu, ker pa je voznik kamiona zgrešil pot, so jih pobili kar ob cesti v Iškem Vintgarju. Tudi tam so prižgali svečko in zmolili za pokojne ter njihove morilce. To morišče še ni bilo izkopano, zato števila žrtev ne vemo.
V okviru Komisije za prikrita grobišča so predlani izpraznili Koščevo brezno na Gornjem Igu, v katerem so prav tako odkrili ostanke žrtev medvojnega in povojnega nasilja. Tja naj bi komunisti zmetali domobrance iz taborišča v Šentvidu in tiste, ki so se prijavili oblastem prve dni junija 1945. V breznu naj bi bili tudi domačini z Rakitne. Iz brezna so iznesli 50 okostij. Vse žrtve so bile moškega spola, najmanj 3 so bili stari od 20 do 24 let, ostali starejši od 25 let. V nekaterih lobanjah so bile strelne rane. Ob posmrtnih ostankih so našli gumbe, dele ženskih ročnih ur, nekaj žlic in vilic, ščetke ter glavnike, ostanke čevljev, ki bi lahko nakazovali, da so bili pobiti slovenski in hrvaški domobranci. V breznu pa so bili tudi naboji, kar nakazuje, da so bili ustreljeni s pištolo.
Danes je Koščevo brezno ograjeno, da ne bi prišlo do nesreče. Ob breznu je, tako kot ob podobnih moriščih, križ. Predavanju na to temo lahko prisluhnete na povezavi:
V morišču v Starih Žagah pod Kureščkom so bili 26. julija 1945, na sv. Ano, pobiti domobranci, pripeljani iz Škofovih zavodov. Tudi tu število žrtev ostaja neznano, ker grobišče še ni bilo preiskano.
Vir: Osebni arhiv Alenke Jeraj
Predstavnice Ženskega odbora SDS so se poklonile vsem, ki so tu, na grozovit način, končali svoje življenje, pod rokami partizanov oz. komunistov.
T. C.
