Nasilni protesti so napad na demokracijo
Ko so se po vzhodni Evropi začele spremembe v smeri demokracije, je bila zraven tudi Slovenija. Po nekaj desetletnem življenju v komunizmu, ki ga danes razviti svet postavlja ob bok fašizmu in nacizmu, saj gre za totalitarni sistem, kjer so bil dnevno kršene človekove pravice in je bilo onemogočeno politično udejstvovanje, so bile aprila 1990 v Sloveniji prve večstrankarske volitve, kjer so nove zveze v okviru koalicije Demos premagale dotedanjo Zvezo komunistov in njihov podmladek ZSMS.
A nove zveze, ker strank takrat še ni bilo možno ustanavljati, niso imele večine v vseh treh zborih, kar je otežkočalo delovanje. Glavna zaveza Demosa, da gre Slovenija na svojo, samostojno pot, kar so zapisali v Majniško deklaracijo, se je, po plebiscitu in zaradi truda in aktivnosti pogumnih voditeljev v tistem času, uresničila.
Želja, da želimo živeti v svobodni, demokratični, parlamentarni demokraciji, se je uresničila in letos praznujemo 30. obletnico teh najpomembnejših dogodkov v zgodovini slovenskega naroda. A demokracija je krhka in ves čas je treba skrbeti zanjo. V 30-letni zgodovini so bili že nekajkrat ogroženi temelji demokracije, nekateri stalno želijo spodnašati temelje, na katerih je Slovenija nastala, a so bili vsi taki poskusi doslej neuspešni.
Se pa v zadnjem letu dogajajo neverjetne stvari. Vsakokrat, ko oblast, legalno in legitimno, z zmago na demokratičnih volitvah, prevzamejo desnosredinske stranke, smo v sicer mirni Sloveniji, priča nasilnim protestom, pozivom k odstopu, žaljenjem, zmerjanjem, grožnjam s smrtjo ipd. Še najbolj mirno je bilo v mandatu 2004 – 2008, ko sem bila prvič izvoljena za poslanko in ko je prvič Vlado RS vodil Janez Janša. V parlamentu so bili takrat gospe in gospodje, bi lahko rekla in razprave, tudi polemične, so potekale v medsebojnem spoštovanju. Po logiki bi morali uspešni mandat nadaljevati, a se je, zaradi zrežirane afere Patria, zgodilo drugače in so Vlado RS sestavile levo sredinske stranke, predsednik Vlade pa je postal Borut Pahor. Slovenija je, skupaj z Evropo stopila v gospodarsko in finančno krizo, koalicija pa je predčasno razpadla in konec leta 2011 smo odšli na predčasne volitve.
Konec leta 2011 oz. 2012, ko je drugič svoj mandat nastopila Vlada RS, ki jo je vodil Janez Janša, je bilo vzdušje v parlamentu nekoliko drugačno. Ko relativnemu zmagovalcu Zoranu Jankoviču ni uspelo sestaviti vlade je bilo nekaj nejevolje, a so parlamentarne razprave še vedno potekale na nivoju, morda z malo manj vsebine predvsem s strani novih poslancev Pozitivne Slovenije, ki je danes praktično ni več.
Smo se pa v tem obdobju prvič srečali z nasilnimi protesti najprej v Mariboru, nato pa tudi v Ljubljani. Pod pretvezo svobode govora so posamezniki in skupine z levega političnega pola med protesti, ki jih Ustava RS dopušča, a morajo biti mirni in nenasilni, postavili nove standarde, ki niso znak demokracije, ampak anarhije.
Vandalizem, uničevanje premoženja, obešanje lutk politikov, zažiganje, izgredi so povzročili odstop župana v Mariboru Franca Kanglerja. Protestniki so organizirali proteste tudi v Ljubljani in prvič v samostojni Sloveniji so v parlament letele granitne kocke in bakle. Zaradi pritiskov in odhoda nekaterih strank iz vladne koalicije se je predčasno končal mandat. Slovenija se je soočila z nasiljem, ki ni bilo sankcionirano.
Z zasilno vlado, ki jo je vodila Alenka Bratušek iz razpadle Pozitivne Slovenije, smo prišli do naslednjih predčasnih volitev, ko so javnomnenjske ankete kazale zmago Slovenske demokratske stranke. Tik pred volitvami se je zganilo pravosodje in zaključilo zrežirano afero Patria tako, da je moral 3 tedne pred volitvami predsednik SDS Janez Janša v zapor.
Stranka na volitvah sicer ni zmagala je pa dosegla drugi najboljši rezultat, pač pa je, z enormno medijsko podporo, zmagala nova stranka SMC, ki jo je vodil Miro Cerar. Tudi ta stranka je bila, kot pred njo Zares in Pozitivna Slovenija izdelek političnih botrov, ne pa stranka, ki bi nastala spontano, zrasla iz članstva in se tako tudi ohranila na političnem prizorišču. Takim strankam lahko rečemo muhe enodnevnice, saj jih praktično na naslednjih volitvah ni več, ali pa se komaj še prebijejo v državni zbor.
V zrelih demokracijah se to ne more zgoditi
Da stranka iz 36 poslancev pade na 10 poslancev na naslednjih volitvah ali z 28 poslanci in se naslednjič sploh ne uvrsti v parlament kaže, da smo nezrela demokracija in da nas čaka še kar nekaj dela, da bodo ljudje bolj resno in odgovorno odločali na volitvah. Da nekdo vsakokrat kupi mačka v žaklju, je res neverjetno. A Slovenija je mlada in počasi se dviguje tudi državljanska zavest in zavedanje, da na volitvah odločamo o naši skupni prihodnosti. Je pa treba vzgajati mlade, da bodo odgovorni državljani in tega je v našem izobraževalnem sistemu zagotovo premalo.
V mandatu 2014 – 2018 se je v parlament uspelo uvrstiti tudi stranki Levica, ki je poleg skrajno levih stališč prinesla tudi nivo obnašanja in razprave, ki po mnenju mnogih ne sodijo v parlament.
Tudi Vlada RS, ki jo je vodil Miro Cerar je predčasno končala svoj mandat in leta 2018 je ponovno slavila SDS, saj je drugo uvrščena stranka uspela izvoliti pol manj poslancev od nje, le 13. A ker v dani situaciji ni bilo možno sestaviti desno sredinske vlade, jo je sestavil Marjan Šarec, drugo uvrščeni, spet z novo stranko LMŠ, ki po treh letih, kot vse podobne stranke, hitro zgublja podporo. Po letu dni je Marjan Šarec odstopil in pričakoval, da bomo šli na predčasne volitve.
V spremenjeni situaciji in ker stranke SMC ni več vodil Miro Cerar, je marca 2020 Vlado RS sestavil Janez Janša. Situacija je bila res slaba, saj se je ravno začela epidemija korona virusa, ki je prizadela cel svet in nova vlada se je morala takoj lotiti nabave zaščitne opreme in ukrepov, s katerimi bi preprečili okužbe. Pri tem smo bili enkrat manj, drugič bolj uspešni in čeprav je epidemija zahtevala ogromno naporov in aktivnosti, je Vladi RS uspelo narediti tudi večino projektov, ki so jih koalicijske stranke zapisale v koalicijsko pogodbo. S pravilno usmerjenimi protikoronskimi ukrepi pa ji je uspelo tudi ohranit zaposlenost in aktivno gospodarstvo, kar je v letošnjem letu prineslo odlične rezultate. Vmes se je Janez Janša s sodelavci še odlično pogajal z Evropsko komisijo in Sloveniji priboril ogromno evropskih sredstev za prihodnje obdobje 2020 – 2027.
A ponovno so se prebudili tisti, ki smatrajo, da vlado lahko vodijo samo levičarji in še preden je nova vlada prisegla in začela delati, so se začeli protesti proti njej, ki so iz dneva v dan bolj agresivni, na njih odmevajo vzkliki k smrti, kamenjajo lutke ministrov in predsednika vlade, z rdečo barvo polivajo mize uslužbencev ministrstev, zažigajo lutke, packajo in vandalizirajo fasade ipd. Vsakokrat, ko je na oblasti SDS in ko Vlado RS uspešno vodi Janez Janša, si nekateri dovolijo kričati o fašizmu, diktaturi in podobne neumnosti, čeprav je bila SDS zmagovalka volitev v letu 2018 in je z ostalimi strankami sestavila vlado. Dokler so bile te stranke, na podlagi volilnega rezultata, v koaliciji z Marjanom Šarcem je bilo vse v redu, sedaj ko so v koaliciji s SDS, pa je vse narobe in so deležni groženj, šikaniranja, zmerjanja, žaljenja,… To s svojim poročanjem podpihujejo tudi nekateri mediji in prvič odkar sem poslanka sem doživela, da nas poslance na cesti zmerjajo, pljuvajo, pred časom so me polili s kavo. Stvari so tudi tistim, ki so podpirali take proteste, očitno ušle iz rok.
Ko smo se mi zbirali pred sodiščem, zaradi krivično zaprtega Janeza Janše, smo protestirali kulturno, povedali zakaj menimo, da se našemu predsedniku dogaja krivica, nismo pa grozili sodnikom ali packali po fasadi sodišča in zažigali pred vhodom ali metali granitnih kock. Poleg tega je bil vsak shod prijavljen, sedaj pa praktično noben, tako da tudi ni organizatorja, da bi kdo odgovarjal za nastalo škodo. Ustava dopušča mirne shode in proteste, ne dopušča pa nasilja in vandalizma. Če se s čim ne strinjaš, lahko to poveš na kulturen in spoštljiv način. Tudi jaz se s kom ne strinjam, pa ga ne pljuvam in ne žalim, ampak mu to na dostojen način povem.
Parlament je simbolni izvrševalec demokracije. Njegov mandat je po definiciji legalen in legitimen, saj smo poslanci predstavniki vsega ljudstva. Vsaka 4 leta so volitve in izvoli se nova ekipa za nov mandat. In če nekdo napade parlament, je to napad na demokracijo in ga je treba ostro obsoditi. V vsaki drugi državi tiste, ki napadejo parlament odpeljejo v zapor in kaznujejo.
Slovenci smo si izborili demokracijo. Naši predniki so umirali, da bi živeli v demokraciji in v samostojni državi. In kdor ni sposoben obsoditi napada kot smo mu bili priča ta teden, ne razume osnov demokracije.
Prepričana sem, da večina državljank in državljanov obsoja nasilneže pred parlamentom in se zaveda, da to nima nič s svobodo govora. Večina nas dela in ustvarja v naši lepi domovini. Cenimo kar imamo in smo hvaležni, da živimo v miru in blaginji, ki je marsikdo na tem svetu ni deležen. Vesela sem in ponosna, da je mnogo več tistih, ki želimo dobro sebi in ljudem okoli nas. Zato bo Slovenija še naprej rastla in se razvijala, demokracija pa utrjevala. Delo za demokracijo je naša dolžnost in pravica.
Alenka Jeraj
(Kolumna je avtorsko delo posameznika in ne odraža vedno stališča uredništva portala).
Kolumna je bila prvotno objavljena na Portalu-os.si.
