Na pobudo mariborskega poslanca mag. Dejana Kaloha so v sodelovanju z mestnim viničarjem Stanetom Kocutarjem in predsednikom Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča dr. Darkom Frišem na Ministrstvo za kulturo posredovali pobudo za vpis trgatve stare trte v register nesnovne kulturne dediščine. Gre za vsakoletno prireditev pri Hiši Stare trte na Lentu.
Kot je za STA povedal poslanec SDS, si ta edinstvena prireditev po 35 letih zasluži primerno obravnavo, zato so sredi maja pri Slovenskem etnografskem muzeju (SEM), ki je koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji, vložili pobudo.
“Čas je, da najstarejša trta na svetu počasi začne pridobivati državno veljavo, kar je šele prvi korak. V nadaljevanju se bom kot mariborski poslanec zavzel, da bi se sofinanciranje dejavnosti Hiše stare trte, prireditve trgatve stare trte in samega prireditvenega območja stare trte omogočilo tudi iz proračunskih sredstev gospodarskega ministrstva,” je povedal Kaloh.
Po njegovem mnenju mora Stara trta na Lentu in vse kar je povezano z njo, v prihodnjih letih postati eden od najbolj prepoznavnih slovenskih turističnih produktov, kot takega pa ga mora prepoznati tudi država.
Pobudniki bi si želeli, da se vpis v register zgodi že do letošnje jesenske trgatve, bolj verjetno pa je, da bi se to zgodilo do konca leta. Kaloh je vseeno prepričan, da bo pobuda uspešna. “Če je lahko sprevod dedka mraza v Ljubljani vpisan v ta register, potem si to vsaj približno toliko, če ne že bolj, zasluži vpis tudi naš dogodek,” je dodal.
Mestni viničar Kocutar je v obrazložitvi pobude med drugim zapisal, da je trgatev najstarejše vinske trte na svetu na mariborskem Lentu sklepno dejanje vsakoletne nege več kot 400-letne vinske trte sorte Žametna črnina ali Modra kavčina. Gre za skupinsko delovno opravilo obiranje grozdja oziroma trgatev, ki se tradicionalno povezuje z vzdušjem veselja in radosti, prireditev pa ima za Maribor globok simbolni pomen.
Kot je za STA spomnil Kocutar, se je tradicionalni dogodek z revitalizacijo vinske trte in gradbeno prenovo Lenta prvič odvil leta 1987, ko je vinogradniški strokovnjak Jože Protner na podlagi izročila k trgatvi povabil svoje rojake iz vinorodnega okolja Malečnika, ki so opravili obiranje grozdja in predstavili tradicionalne šege in običaje ob tem dogodku.
Po njegovih besedah sicer obstaja ohranjeno pričevanje iz tridesetih let 20. stoletja, da je družina stanovalcev hiše ob kateri raste trta, zanjo spontano skrbela, dozorelo grozdje pa na jesen razdelila otrokom Lenta, tedaj nekakšnega mestnega socialnega geta.
Malečniški brači ob zaključku del ne pozabijo niti na vinsko trto. Po tradiciji se ji zahvalijo za pridelek tako, da sočno jagodo z zadnjega grozda nataknejo na odrezano enoletno rozgo vinske trte, da bi se tudi ona napila žlahtnega soka.
Letos bo opravljena že 35. slovesna mestna trgatev, ki je v tem obdobju postala javni dogodek, na katerem se zbere tudi do 5000 obiskovalcev. Mariborska mestna trgatev predstavlja ohranjanje živega spomina na opravilo, ki je skozi stoletja navduševalo mariborske meščane.
Podatke o starosti Stare trte na Lentu so Mednarodnemu uradu za trto in vino v Parizu posredovali leta 2004, nato pa je bila kot najstarejša doslej znana še vedno rodna vinska trta vpisana tudi v Guinnesovo knjigo svetovnih rekordov.
U. C.
