Umor pri Grosuplju: Pretresljivo pismo mame pokojne

Sprasujem se in obsojam se, ker nisem odlocno posegla vmes, ko sem gledala kako moja [ime je odstranjeno] povsem izzeta in utrujena od vseh maltretiranj, izgublja zivljenjsko energijo. Nisem vedela, kaj vse se dogaja za 4 stenami, v katere je bila zadnja 3 leta vse bolj ujeta. Nisem hotela bit zlobna tasca in se vmesavat. Sama mi ni hotela tozit, ampak sem vedela, da se nekaj hudega dogaja. Nisem posegla vmes, in se sedaj pocutim krivo, da je bolecina se vecja. Hotela je zadeve resevat mirno, s pogovorom, pa preko Centra za socialno delo. To mi je povedala. In povedala je, da bo pocasi urejala zadeve, po mirni poti, samo, da ji ne bi vzel [ime je odstranjeno].

Tudi na CSD, so ji povedali, da ne more kar tako (pa ceprav je bila trpincena) oditi z otrokom, ker je otrok od obeh. In je cakala in trpela.. In njeno zivljenje je postalo last morilca! Kdo bo to sedaj [ime je odstranjeno] razlozil, da njene mamice ni vec, da jo je umoril njen preljubi ocka? Zelo ga ima rada in sedaj je ostala tudi brez njega, ker je v priporu. Kaj vse je trpela, niti ne vem, ker mi je hotela prizanesti. Delno se je zaupala svoji sestri, delno nekaterim prijateljicam, ki jih zadnje case ni smela obiskovat, se z njimi pogovarjat. Vedno je bila kontrola, tudi ko je prisla k meni na obisk; kje je, s kom je… Morda je pred mano molcala, ker sem obe hcerki ucila spostovanja drugih in sebe.

Vedno sem govorila: ‘Spoštuj partnerja in njegove starše, otroke,… Spostuj sebe in nikoli si ne dovoli ponizevat, najmanj pa, da si dovolis pretepat. Tega ti jaz nikoli ne bi odpustila, ker vem, da, ko udari enkrat, bo udarjal dokler to dovolis” In moja [ime je odstranjeno] je na moje besede, kar se nje tice, pozabila. In bila je tiho, vse do sinoci, ko je za vedno utihnila. Sedaj bo lahko svojo [ime je odstranjeno] gledala od zgoraj in jo cuvala.

Naj pociva v miru!

In v tem trenutku, ko ne morem spati in cakam, dan, da odrinem nazaj k svoji drugi hcerki, ki je nocoj izgubila svojo drugo polovico dvojcico, razmisljam, kaj se da storiti, da bo “mojih” [ime je odstranjeno] cim manj?? Razmisljam o ustanovitvi fundacije za ucinkovitejso pomoc trpincenim zenskam, ki bi omogocile takojsnji umik iz ogrozujocega okolja in vecjo pravno zascito teh zensk in njihovih otrok. O spremembi zakonodaje in sistema nudenja pomoci na CSDjih. Koliko zensk je v zadnjih 2 letih umrlo od rok nasilnih moskih??? Ce bi to bila samo moja [ime je odstranjeno], je prevec, mnogo prevec!!!

Storila bom vse, da pomagam takim zenskam in upam, dragi prijatelji, da mi boste tudi vi pri tem pomagali! Veliko vas je, in ce stopimo skupaj, ni vrag, da ne bi uspeli resiti vsaj kaksen primer vec, ker vem, da vsega ne moremo. Pa ce bi uspeli se na CSDjih premakniti zadeve, da ne bi vse ostalo pri zabelezkah in prelaganju odgovornosti za resitev na zrtev, ki je nemocna in zato isce pomoc, bi se zagotovo veliko zensk resilo pekla in ohranilo zivljenje. Samo odprt spis in pojasnitev, da so to dolgotrajni postopki, rine zrtev morilcu v roke. Nobena zenska, ki nima tehtnih razlogov, ne hodi na CSD po pomoc! Najtezje je prosit zase, ce si “normalen”, ker nihce rad ne prizna, da je nemocen, da potrebuje pomoc.

In jaz vas sedaj prosim za pomoc. Prosim povejte, kako spreminjati sistem, ki ne deluje in kako ustanoviti fundacijo za pomoc zrtvam nasilja. Vem, da obstajajo varne hise in svetovalnica zenska, ampak, to je premalo! Potrebno je vec akcije in vec solidarnost. Vesela bom vsake vase sugestije in pomoci. Hvala vam in hvala, ker v teh tezkih trenutkih mislite name! Rada vas imam in radi se imejte! Vse drugo ni pomembno.”