10. septembra obeležujemo Svetovni dan preprečevanja samomorov
Geslo letošnje obeležitve je »Spreminjajmo razumevanje samomora«, cilj pa ozaveščanje o tem, kako pomembno je, da spreminjamo način pogovora o samomoru in njegovo razumevanje. Na ta način lahko ustvarimo bolj podporno okolje v katerem bo samomor mogoče preprečevati.
Svetovni dan preprečevanja samomora je vsako leto priložnost za ozaveščanje o problemu samomora, zmanjšanje z njim povezane stigme, predvsem pa informiranje širše javnosti o tem, da je samomor oblika prezgodnje umrljivosti, ki se jo da preprečiti.
Preprečevanje samomorov je naloga celotne družbe, ki se je moramo zavedati vse dni v letu.
Svetovni podatki o samomorih:
- Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) vsako leto zaradi samomora umre približno 700.000 ljudi. To pomeni, da vsakih 40 sekund nekdo stori samomor.
- Samomor je četrti najpogostejši vzrok smrti med mladimi, starimi od 15 do 29 let, po nesrečah v prometu, tuberkulozi in nasilju.
- Delež samomorov je višji v državah z nizkim in srednjim dohodkom, vendar je to problem, ki se pojavlja v vseh državah sveta.
- Stopnja samomorov je nekoliko višja pri moških kot pri ženskah, pri čemer moški predstavljajo skoraj 70 % vseh samomorov.
Podatki o samomorih v Sloveniji:
Slovenija se dolgo uvršča med države z najvišjo stopnjo samomorov v Evropi, vendar se je v zadnjih letih ta stopnja zmanjšala.
- V Sloveniji je leta 2022 samomor storilo 394 ljudi, od tega 300 moških in 94 žensk.
- Stopnja samomorov v Sloveniji je približno 18 na 100.000 prebivalcev, kar je nad povprečjem Evropske unije, ki znaša približno 11 na 100.000 prebivalcev.
- Regionalne razlike: V Sloveniji obstajajo precejšnje razlike v stopnji samomorov glede na regijo, pri čemer so najbolj ogrožene manj razvite in podeželske regije.
Slovenija izvaja različne preventivne programe in kampanje za ozaveščanje o samomoru, ki so uspešno prispevale k zmanjšanju števila samomorov v zadnjih desetletjih.
Tudi v Mestni občini Ljubljana se zavedajo pomena preventivnega delovanja ter pomembnosti obstoja in razvoja programov, ki osebam v stiski nudijo pomoč v njihovem lokalnem okolju. Prav zato Mestna občina Ljubljana že vrsto let sofinancira izvajanje programov nevladnih organizacij, s pomočjo katerih je mogoče zgodnje odkrivanje težav in stisk ter z ustreznimi (pravočasnimi) ukrepi preprečevanje njihovega poglabljanja.
Potrebno je poudariti, da so v Ljubljani in tudi drugje po državi, poleg javnega zdravstvenega sistema, predvsem nevladne organizacije tiste, ki predstavljajo najmočnejši steber pri nudenju neposredne podpore in pomoči osebam, ki tovrstno pomoč potrebujejo, pomembno vlogo pa imajo tudi pri razvoju podpornih programov.
Z upanjem na uspešno soočanje s stiskami spodaj navajamo kontaktne podatke organizacij, ki jih sofinancira Mestna občina in nudijo različne oblike pomoči.
Slovensko združenje za preprečevanje samomora, Center za psihološko svetovanje Posvet izvaja program Svetovanje posameznikom, parom in družinam v stiski
Tržaška 132, 1000 Ljubljana
T: 01/ 251 2950, 031 704 707
E: [email protected]
Društvo ALTRA – Odbor za novosti v duševnem zdravju
Zaloška 40, 1000 Ljubljana
T: 01/ 544 4760
E: [email protected]
Ozara Slovenija – Nacionalno združenje za kakovost življenja
Cigaletova 5, 1000 Ljubljana
T: 01/ 620 0423
E: [email protected]
Šent – Slovensko združenje za duševno zdravje
Belokranjska 2, 1000 Ljubljana
T: 01/ 230 7830
E: [email protected]
Mladostniki so zelo ranljiva skupina
Samomor je četrti najpogostejši vzrok smrti pri mladih, starih med 15 in 29 let, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije. Med mladostniki in mladimi odraslimi je samomor še posebej pereč problem zaradi kombinacije čustvene, psihološke in socialne ranljivosti, ki jih spremlja v teh letih.
Dejavniki tveganja za samomor pri mladih vključujejo duševne težave, kot so depresija, anksioznost in zloraba substanc, pa tudi socialne pritiske, kot so težave v šoli, konflikti z vrstniki ali družinskimi člani, finančne težave, ustrahovanje (vključno s spletnim ustrahovanjem), stigmatizacija in osamljenost.
Vpliv duševnega zdravja
Duševne bolezni so eden glavnih dejavnikov tveganja za samomor pri mladih. Depresija, bipolarna motnja, anksioznost in druge duševne motnje znatno povečujejo tveganje za samomor.
Zloraba drog in alkohola pri mladih prav tako povečuje tveganje, saj lahko vpliva na njihovo presojo in poveča impulzivnost.
Pritiski socialnih medijev
Naraščajoča uporaba socialnih medijev lahko pri mladih povečuje občutke pritiska, primerjanja in občutka manjvrednosti, kar prispeva k slabšemu duševnemu zdravju. Spletno ustrahovanje je še en dejavnik, ki lahko vodi v samomorilne misli.
Preprečevanje samomora pri mladih
- Ključnega pomena so programi duševnega zdravja v šolah in družinska podpora. Pomembno je zgodnje prepoznavanje simptomov duševnih težav in ustrezno ukrepanje.
- Dostopnost do svetovanja in psihološke pomoči, ter odstranjevanje stigme, povezane z duševnim zdravjem, so ključni elementi preventive.
- Izobraževanje mladih o obvladovanju stresa in čustvene stiske ter promoviranje zdravih načinov soočanja z življenjskimi izzivi lahko prav tako pomagajo zmanjšati tveganje za samomor.
Statistični podatki o samomorih pri mladih:
- Po podatkih WHO letno zaradi samomora umre približno 77.000 mladih v starostni skupini 15-19 let, kar predstavlja približno 10 % vseh smrti v tej starostni skupini.
- Mladostniki in mladi odrasli moškega spola so pogosteje ogroženi, saj imajo višje stopnje samomora kot mlade ženske, čeprav imajo slednje pogosto več poskusov samomora.
Samomor med mladimi je kompleksna problematika, ki zahteva celovit pristop, od krepitve duševnega zdravja do izobraževalnih in preventivnih programov.
Spletno uredništvo
